Biography

        Domov
      

 O AVTORJU
  zivljenjepis
  koncept
  curriculum
  razvoj
  likovne kritike

GENERATIVE ART
  generative art
  avtorstvo
  ustvarjanje

GALERIJE
  galerije vse
  novejsa dela
  mozaik
  kras
  prvi zacetki

DEMO PROGRAMI
  visual basic pr.
  java programi
  kratki VB6 prg.

OSTALO
  voscilo
  portreti

KONTAKT
  kontakt





KONEC

 


















  

LINKI
GA konference
 GA linki
Drugi linki
 
 
 
OBISKOVALCI
ste obiskovalec
 št.:  251884
od okt/2002















 
   
 
 
 
  JOŠKO VETRIH
december 1998, Razstava v Kulturnem domu, Gorica

Bogdan Soban se že dobrih deste let posveča uresničevanju projekta, ki temelji na računalniškem izoblikovanju grafičnih stvaritev, ki sledijo načelom geometrijske abstrakcije. Ta dela so sad neponovljivih in nepredvidljivih kombinacij in predstavljajo skupek različnih sestavin, ki jih avtor opredeli in vnese v računalnik, ne da bi se pri tem posluževal zapletenih programov grafičnega snovanja. Vse to mu uspe s pomočjo najbolj preproste in najbolj razširjene oblike programacijskega jezika: jezika BASIC. Postopek lahko razumemo na dva načina: ali kot spodbudno igro s katero se soočimo s pomočjo ene najpopolnejših tehnoloških iznajdb, ki jih sodoben človek ima na razpolago, ali pa da ga doživljamo kot priložnost, ki ga umetnikovi domišljiji nudi moderno, prefinjeno in vsestransko uporabljivo tehnično sredstvo. Tehnologija torej nudi avtorju možnost, da z odločnostjo poseže v postopek prikazovanja, tolmačenja in spreminjanja stvarnosti, ki nas obdaja. 

Kot vse naprave, tehnološke iznajdbe in sodobna proizvodna sredstva, ki si jih je zamislil, projektiral in izdela človek, nedvomno velja tudi za računalnik pravilo, da v primeru, ko umetnik ima na razpolago to tehnološko čudo, le-to neizogibno spodbudi njegovo ustvarjalno moč, s tem da njegovemu raziskovalnemu delu nudi nove priložnosti razvijanja in uporabe. Če poleg tega upoštevamo še dejstvo, da je pristop, ki ga omogoči računalnik, povsem v skladu z zakonitostmi modernizma, ki se naslanjajo na teorije naključnih kombinacij, lahko trdimo, da imamo pred sabo sredstvo, ki je sposobno poseči v ustvarjalen proces na povsem nov in izviren način. 

V grafikah, ki so izpostavljene na tej razstavi in predstavljajo rezultat prvega poizkusa avtorja, da se nekoliko odmakne od upodabljanje abstraktnih oblik ter se usmeri k ustvarjanju podob, ki bolj spominjajo na resničnost, so prav osnovne prvine tiste, ki z barvnimi in oblikovnimi značilnostmi pripomorejo k likovnemu prikazu kraške pokrajine. Poseg avtorja se odraža zlasti v vnašanju osnovnih podatkov (pika, črta, ploskev) v računalnik. Ti podatki so neobhodno potrebni pri ustvarjanju osnovnih prvin likovne zamisli. Pri slehernem posegu avtorja, računalnik razvije kompozicijo, v kateri se posamezne sestavine krajine nadgrajujejo in razporejajo ena zraven druge. Do neke mere računalnik spoštuje tudi zakonitosti perspektive, zlasti še pri ločevanju sestavin, ki so postavljene v ozadju (nebo, črta obzorja) od tistih, ki jih umetnik odredi površini v ospredju (skale, kamnite pregrade, trava, brinovo in rujevo grmičevje, borovci). Ta razporeditev povsem ustreza jasni »izbiri«, ki jo računalnik vsakokrat opravi na podlagi lastne »presoje in tolmačenja« podatkov, ki jih je avtor vnesel v program. To »tolmačenje« mu omogoča, da po svoji »volji« spreminja obliko, barvo, dimenzije, število ter položaj vsake sestavine. Nastala grafična stvaritev je torej rezultat medsebojnega »sodelovanja« med računalnikom in umetnikom. Pri tem ima končno besedo vsekakor avtor, ki za tisk izbere tisto kompozicijo, ki je v sozvočju z njegovimi estetskimi zamislimi in se najbolj približuje likovni ponazoritvi, ki jo umetnik ima o Krasu. Ker je povsem mogoče, da bi od »izbire« pa do »tolmačenja« posameznih sestavin računalnik ponovil ves postopek, je vsaka natiskana grafika tako rekoč izvirnik in povsem unikat. 

Računalniško ustvarjene kompozicije ne ponazarjajo krajin v njihovi resnični podobi, temveč vsebujejo barvne in oblikovne značilnosti kraške pokrajine do te mere, da v njih zaslutimo motiviko, ki jo razlikuje od drugih pejsažev. Gre za namišljene podobe, ki so v stanju, da nam prikličejo v spomin vse tiste kraške kotičke, ki so se izoblikovali v naši podzavesti med odkrivanjem in spoznavanjem lepot te trde, kamnite, pa vendar tako očarljive pokrajine, ki te osvoji.