UMETNA USTVARJALNOST

Razvoj informacijske tehnologije odpira nove možnosti uporabe računalnikov tudi na manj običajnih področjih. V mislih imam obsežne raziskave računalniških simulacij mišljenja, ustvarjanje novih rešitev in reševanja različnih problemov na osnovi umetne inteligence. Umetna ustvarjalnost je hitro razvijajoča se veja umetne inteligence, ki svoje raziskave usmerja na področja vizualne umetnosti, glasbe, matematike, znanosti, literature, humorja kot tudi na zanimivo področje znanosti zavedanja in poznavanja.

Veliko je različnih definicij, ki se nanašajo na človekovo ustvarjalnost vendar vse se vrtijo okrog možnosti uporabe obstoječega in znanega pri sestavi novega in do tedaj še nepoznanega. Ustvarjalnost je postopek iskanja predhodno nepoznanih kombinacij znanih elementov. To je sposobnost pridobivanja novih idej in rešitev za reševanje vsakodnevnih problemov in izzivov skratka udejanjanje predhodno neobstoječih idej. Včasih so fantastične rešitve rezultat norih idej, ki so na prvi pogled popolnoma izven vsakega konteksta in zato dudi velikokrat zavržene. Poglabljanje v take ideje odpira vrsto nenavadnih povezav in poti do iskanega rezultata.

Umetna ustvarjalnost poskuša postaviti računalniški model kreativnega procesa. Zato je potrebno predhodno poznavanje in razumevanje ustvarjalnega procesa pri človeku in ga aplicirati na napravah, ki bi bile sposobne tovrstne simulacije. Če uspemo zgraditi uspešen model, ki odgovarja osnovnim značilnostim kreativnega procesa, potem ga lahko obravnavamo kot ustvarjalni sistem. Vzporedno temu se odpira vprašanje, kako naj bo računalnik ustvarjalen, ko pa vemo, da računalniški programi slepo sledjo kodiranim ukazom. Rešitev je v razvoju tako imenovanih generativnih programov z uporabo genetskih algoritmov. Genetski algoritem je model učečega se stroja, ki izhaja iz posnemanja razvojnih procesov v naravi. V programskem smislu pomeni to generiranje populacije elementarnih programov, ki nato ob upoštevanju zakonitosti reprodukcije, selekcije, mutacij in križanja ustvarjajo nove rešitve.

Razlaga umetne ustvarjalnosti na primeru računalniškega programa pomeni koliko je program uspešen pri iskanju nepričakovanih rešitev obravnavanih problemov. Ključnega pomena je nepričakovana rešitev. Kreativne rešitve so povsem nekaj drugega kot velikokrat uporabljen generator naključnih števil. Če je avtor programa ali nekdo drugi, ki pozna kako program deluje, presenečen nad dobljenimi rešitvami potem to pomeni, da je program ustvarjalen. Pri neustvarjalnem programu je namreč možno z vso natančnostjo napovedati rešitev. Posebej je zanimivo to, da niti avtor ustvarjalnega programa praviloma ne zna razložiti poti, kako je računalnik prišel do dobljene rešitve saj je v razumnem času nemogoče analizirati vse možne poti, ki so pripeljale do določene rešitve. 

Določen del računalniške stroke zavrača možnost nepredvidljivih rezultatov računalniškega programa saj trdi, da je nepredvidljiv rezultat lahko samo posledica napake v programu ali napačnih vhodnih podatkov. Dalje trdijo tudi, da je v vsakem primeru možno slediti programskemu algoritmu in ugotoviti, kako je prišel do določene rešitve in s tem demistificirati sam generativni proces in odvrniti druge od prepričanja o kreativnosti programa. Zaradi za naše razumevanje neskončno možnih poti je seveda razmišljati o sledenju realno nemogoče in bi bili vsi napori neproduktivni.