Biography

        Domov
      

 O AVTORJU
  zivljenjepis
  koncept
  curriculum
  razvoj
  likovne kritike

GENERATIVE ART
  generative art
  avtorstvo
  ustvarjanje

GALERIJE
  galerije vse
  novejsa dela
  mozaik
  kras
  prvi zacetki

DEMO PROGRAMI
  visual basic pr.
  java programi
  kratki VB6 prg.

OSTALO
  voscilo
  portreti

KONTAKT
  kontakt





KONEC

 


















  

LINKI
GA konference
 GA linki
Drugi linki
 
 
 
OBISKOVALCI
ste obiskovalec
 št.:  251887
od okt/2002















 
   
 
 
 
 

GENERATIVE ART

Generative art je kreativna metoda, ki z uporabo informacijske tehnologije simulira ustvarjalni proces in je najbolj poznana kot računalniško generiranje slik. Slike nastajajo na osnovi računalniških programov, ki ob svojem zagonu razvijejo nenavadne kreativne sposobnosti tako, da ustvarjajo neskončno vrsto nepredvidljivih in neponovljivih podob. Koncept temelji na razvoju lastnih programskih algoritmov, ki avtonomno ustvarjajo slike predvsem abstraktnega tipa z občasnimi odmiki v svet podob iz realnega sveta. Poleg likovnega ustvarjanja se pristop uporablja za iskanje kreativnih rešitev na različnih področjih ustvarjanja od arhitekture in oblikovanja do glasbe in poezije.

Računalniška umetnosti se deli na dve osnovni zvrsti, ki ju pogojuje metodološki pristop avtorjev. Večina jih uporablja računalnik kot izredno sposobno orodje, s katerim s pomočjo različnih programov za grafično oblikovanje in risanje, realizirajo svoje zamisli, katerih avtorstvo je nesporno. V drugo skupino sodijo avtorji, ki razvijajo svoje lastne programe, ki avtonomno, brez človekovega posredovanja ustvarjajo slike, katerih avtorstvo ni definirano. V tem primeru namreč igra računalnik vlogo ustvarjalnega partnerja in prispeva svoj delež h končnemu rezultatu. Pri programih, ki se uporabljajo  v arhitekturi in oblikovanju, je rezultat po vsebini predvidljiv, spreminjajo se le definirani variabilni elementi. Rezultati programov za generiranje slik pa so popolnoma nepredvidljivi, saj se vsi likovni atributi določijo na osnovi matematičnih algoritmov. V vseh primerih pa igra odločilno vlogo čas saj trenutek zagona programa usodno vpliva na celoten nadaljnji proces.

Za generativni pristop so značilne štiri faze: osnovna zamisel, kodiranje programa, proces in selekcija rezultatov. Razen procesa, ki ga izvaja računalnik več ali manj avtonomno, so vse ostale faze v domeni človeka. Selekcija rezultatov je potrebna zaradi velike množice rezultatov, ki jih ponudi računalnik. Tako ustvarjene računalniške slike se lahko tiskajo na različne materiale (papir, platno, svila itd) in v različnih velikostih. Platna se napnejo na podokvir in od tu dalje se slike obravnavajo kot ostala klasična slikarska dela. Lasten razvoj programov omogoča izdelavo slik v nekem stilu, v izbranih motivih, barvnih odtenkih, formah in teksturah. Take slike so izredno primerne kot likovna oprema prostorov, saj jih je moč prilagoditi ambientu.

Vrednotenja računalniško generiranih slik je povzročilo velika razhajanja znotraj likovne stroke. Odnos likovnih kritikov je osciliral od popolnega zavračanja do navdušenja. Postavljajo se vprašanja v zvezi z avtorstvom in vlogo čustev pri nastajanju slike. Čustva in avtorstvo, ki igrajo pri klasičnem slikarstvu  odločujočo vlogo, so tu porazdeljena med programerjem, inicijatorjem procesa in selektorjem, ki so lahko tri različne osebe. Ne glede na vse te pomisleke si generativno likovno ustvarjanje utira pot v svet likovne umetnosti, saj ga stroka vse bolj priznava in sprejema.

Kontakt:
Bogdan Soban, Vrtojba, ul, 9. Septembra 176/a, 5290 Šempeter pri Gorici, Slovenia web: www.soban-art.com    mail: bogdan@soban-art.com  GSM: ++ 386 41 610 986