GENERATIVE ART
Generative art je kreativna metoda, ki z uporabo
informacijske tehnologije simulira ustvarjalni
proces in je najbolj poznana kot računalniško
generiranje slik. Slike nastajajo na osnovi
računalniških programov, ki ob svojem zagonu
razvijejo nenavadne kreativne sposobnosti tako, da
ustvarjajo neskončno vrsto nepredvidljivih in
neponovljivih podob. Koncept temelji na razvoju
lastnih programskih algoritmov, ki avtonomno
ustvarjajo slike predvsem abstraktnega tipa z
občasnimi odmiki v svet podob iz realnega sveta.
Poleg likovnega ustvarjanja se pristop uporablja za
iskanje kreativnih rešitev na različnih področjih
ustvarjanja od arhitekture in oblikovanja do glasbe
in poezije.
Računalniška umetnosti se deli na dve osnovni
zvrsti, ki ju pogojuje metodološki pristop avtorjev.
Večina jih uporablja računalnik kot izredno sposobno
orodje, s katerim s pomočjo različnih programov za
grafično oblikovanje in risanje, realizirajo svoje
zamisli, katerih avtorstvo je nesporno. V drugo
skupino sodijo avtorji, ki razvijajo svoje lastne
programe, ki avtonomno, brez človekovega
posredovanja ustvarjajo slike, katerih avtorstvo ni
definirano. V tem primeru namreč igra računalnik
vlogo ustvarjalnega partnerja in prispeva svoj delež
h končnemu rezultatu. Pri programih, ki se
uporabljajo
v arhitekturi in oblikovanju, je rezultat po
vsebini predvidljiv, spreminjajo se le definirani
variabilni elementi. Rezultati programov za
generiranje slik pa so popolnoma nepredvidljivi, saj
se vsi likovni atributi določijo na osnovi
matematičnih algoritmov. V vseh primerih pa igra
odločilno vlogo čas saj trenutek zagona programa
usodno vpliva na celoten nadaljnji proces.
Za generativni pristop so značilne štiri faze:
osnovna zamisel, kodiranje programa, proces in
selekcija rezultatov. Razen procesa, ki ga izvaja
računalnik več ali manj avtonomno, so vse ostale
faze v domeni človeka. Selekcija rezultatov je
potrebna zaradi velike množice rezultatov, ki jih
ponudi računalnik. Tako ustvarjene računalniške
slike se lahko tiskajo na različne materiale (papir,
platno, svila itd) in v različnih velikostih. Platna
se napnejo na podokvir in od tu dalje se slike
obravnavajo kot ostala klasična slikarska dela.
Lasten razvoj programov omogoča izdelavo slik v
nekem stilu, v izbranih motivih, barvnih odtenkih,
formah in teksturah. Take slike so izredno primerne
kot likovna oprema prostorov, saj jih je moč
prilagoditi ambientu.
Vrednotenja računalniško generiranih slik je
povzročilo velika razhajanja znotraj likovne stroke.
Odnos likovnih kritikov je osciliral od popolnega
zavračanja do navdušenja. Postavljajo se vprašanja v
zvezi z avtorstvom in vlogo čustev pri nastajanju
slike. Čustva in avtorstvo, ki igrajo pri klasičnem
slikarstvu
odločujočo vlogo, so tu porazdeljena med
programerjem, inicijatorjem procesa in selektorjem,
ki so lahko tri različne osebe. Ne glede na vse te
pomisleke si generativno likovno ustvarjanje utira
pot v svet likovne umetnosti, saj ga stroka vse bolj
priznava in sprejema.
Kontakt:
Bogdan Soban, Vrtojba, ul, 9. Septembra 176/a, 5290
Šempeter pri Gorici, Slovenia web: www.soban-art.com
mail: bogdan@soban-art.com
GSM: ++ 386 41 610 986
