|
|
| |
|
|
| |
 |
|
 |
| |
Prva razstava matematične umetnosti v Sloveniji
V sredo, 20.8.2025 je
bila v Galeriji STOPA v Šempetru odprta prva
mednarodna galerijska razstava matematične umetnosti
na kateri so razstavili svoja dela ustvarjalci iz
Slovenije, Italije in Združenih držav Amerike.
Ob velikem številu obiskovalcev je v sredo,
20.8.2025 v galeriji STOPA v Šempetru, v počastitev
Evropske prestolnice kulture, odprla vrata prva
mednarodna galerijska razstava matematične umetnosti
v Sloveniji z naslovom »Matematika v barvah«.
Odprtje razstave je sovpadalo tudi z zaključkom
prenove galerije STOPA. Običajno se tovrstne
razstave tako doma kot v tujini postavljajo ob robu
svetovnih konferenc in drugih srečanj matematikov.
Tokrat pa je Bore Mitovski, lastnik galerije STOPA
skupaj z doma in v svetu poznanim digitalnim
umetnikom Bogdanom Sobanom organiziral in uspešno
izpeljal dogodek, ki ga v Sloveniji še ni bilo. O
razstavi smo se pogovarjali z Bogdanom Sobanom iz
Vrtojbe.
Kako je sploh
prišlo do te malo nenavadne odločitve, da se
organizira mednarodna razstava matematične umetnosti
v galeriji STOPA?
Enkrat v začetku leta sva se z Boretom ob kavici
pogovarjalo, kako napredujejo dela pri obnovi
njegove galerije. Pogovor ja zašel na to, kako bi
počastili to novo pridobitev v Šempetru. Normalno se
nama je zdelo, da bi bilo dobro organizirati eno
zanimivo razstavo. Takrat sem ravnokar pripravljal
prijavo za udeležbo na razstavi matematične
umetnosti v okviru svetovne konference BRIDGES MATH
& ART, ki je bila letos julija v mestu Eindhoven (University
of Technology) na Nizozemskem. Brez velikega
razmišljanja sem predlagal, da organiziramo
mednarodno razstavo matematične
umetnosti. Bore se je s tem strinjal in takoj so
stekle priprave.
Kako ste
pristopili do organizacije takega mednarodnega
dogodka?
Dogovor je bil, da za prvo tako razstavo povabimo k
sodelovanju manjše število ustvarjalcev z
mednarodnimi referencami, s katerimi sem v kontaktu
glede tovrstnega ustvarjanja in razstavljanja. V
veliko pomoč mi je bila kolegica Teja Krašek iz
Ljubljane, s katero sva dokaj redna gosta na
tovrstnih mednarodnih dogodkih. Tako sem poleg Teje
Krašek povabil k sodelovanju še Andreja Bauerja iz
Ljubljana, Matjaža Hmeljaka iz Trsta, Simonea
Conradi iz bližine Genove ter Dana Bach iz
Kalifornije. Vsi so se prijazno odzvali in poslali
vsak po 5 svojih del v obliki digitalnih fotografij.
Slike smo natisnili na platno, montirali na trdno
podlago in uokvirili na mero 60 x 60 cm. Tako je
bila prva faza zaključena in tej je sledilo
oblikovanje in tisk potrebnih dokumentov (katalog,
vabilo, letak in plakat). V začetku avgusta so bili
dani vsi pogoji, da je stekla promocija dogodka.
Istočasno se je tudi zaključevalo urejanje galerije.
Ali lahko
poveste kaj več o tovrstnih razstavah doma in v
svetu?
V Sloveniji sta bila v novejšem obdobju odmevna dva
taka dogodka, ki sta v svojem okviru gostila tudi
domače matematične umetnike in sicer: Third ESMA
(European Society of Mathematics and the Arts,
Ljubljana 2016) in 8ECM (8th European Congress of
Mathematics, Portorož 2021). Na obeh dogodkih sem
sodeloval s svojimi deli. Na svetovnem nivoju sta
najbolj poznana JMM (Joint Mathematics Metting), ki
ga organizira American Society of Mathematics) in
BRIDGES MATH & ART, ki ga organizira The Bidges
Organization in ki je predvsem namenjen proučevanju
povezav med matematiko in umetnostjo. Za udeležbo je
potrebno prijaviti svoja dela, ki jih potem
strokovna komisija oceni, ali so primerna za
predstavitev na razstavi. Predvsem je potrebno
opisati uporabljene matematične zakonitosti pri
kreaciji slike. Izbrana dela se v obliki manjših
formatov dostavi osebno ali po pošti. Razstave torej
niso virtualne ampak v fizični obliki in ne prevzeta
dela se po zaključku namenijo v dobrodelne namene.
Katerim
kriterijem mora ustrezati likovno del, da se lahko
opredeli kot matematična umetnost?
Vsak program, ki generira računalniško sliko mora že
zaradi programskih algoritmov vsebovati kar nekaj
matematike, kar pa še ni dovolj za opredelitev kot
matematično delo. V vsakokratnih razpisnih pogojih
so poleg drugih postavljene še naslednje zahteve:
vgrajene matematične zakonitosti, vidno matematično
poreklo, ustreznost likovnim kriterijem,
inovativnost in originalnost ter umetnikovo videnje
svojega pristopa s tehnološkega vidika.
Najpomembnejši so matematični principi kot so
simetrija, zlati rez, fraktali, geometrija, vzorci
in proporci. Nekateri zagovarjajo tudi estetiko
matematičnih formul, dokazov in teorije, ki naj bi
imeli svojo eleganco, lepoto in ustvarjalno
dimenzijo.
Na razstavi
vas je sodelovalo šest avtorjev različnih generacij
in iz različnih koncev sveta. Ali nam jih lahko na
kratko predstavite?
Andrej Baurer, matematik in informatik, profesor na
Fakulteti za Matematiko in fiziko Univerze v
Ljubljani je poznam po svojem projektu »Random Art«.
Na svojo spletno stran je postavil program, ki na
osnovi neke besede nariše abstraktno sliko in je
redni udeleženec tovrstnih razstav ob srečanjih
matematikov. Dan Bach, upokojeni profesor matematike
iz Kalifornije se je začel ukvarjati z matematično
umetnostjo na prigovarjanje svojih študentov.
Vzpodbudila so jih njegova predavanja, ki so bila
vedno obogatena s slikovitimi grafi. Matjaž Hmeljak,
upokojeni profesor informatike iz Trsta, je pionir
na tem področju. Sodeloval je s pokojnim Edvardom
Zajcem, enim od začetnikov algoritemske umetnosti in
to v osemdesetih letih še za časa luknjanih kartic.
Simone Conradi je fizik in informatik in profesor na
ITIS Delpozzo v Cuneu in je tudi avtor knjige o
umetni inteligenci. Za ustvarjanje svojih slik
uporablja program Python. Teja Krašek, svobodna
umetnica iz Ljubljane, velika ljubiteljica
matematike, redna udeleženka matematičnih razstav po
svetu, sodeluje s svetovno znanimi tovrstnimi
ustvarjalci na različnih projektih. Njena dela so
bila tudi izbrana za projekt MoonArk Univerze CMU iz
ZDA in bodo odpotovala na Luno v kapsuli s podatki o
zemeljski kulturni dediščini. O sebi bi rekel samo
to, da bo prihodnje leto minilo 40 let, odkar je
nastala moja prva računalniška slika na papirju.
Ustvarjena je bila z mojim programom, ki je tekel na
računalniku COMMODORE 64 in fotografirana na ekranu
televizorja. Od takrat naprej, se je ideja o
ustvarjalnih možnostih informacijske tehnologije
nadgrajevala do današnjih dni.
V katalogu
smo zasledili tudi kratko likovno kritiko umetnostne
zgodovinarke Anamarije Stibilj Šajn. Kako likovna
stroka gleda na tovrstno umetnost?
Želo različno. V svoji ustvarjalni karieri sem
naletel tako na sprejemanje in celo navdušenje kot
na popolno odklanjanje. Pogost komentar
konservativne javnosti je bil, da če slika ni
ustvarjane z roko, čopičem in barvami ne more biti
umetniško delo. Za tokratno razstavo smo povabili
likovno kritičarko Anamarijo Stibilj Šajn, ki že več
kot desetletje sledi mojemu delu in je ena redkih,
ki ji besede informacijska tehnologija, generativna
umetnost, algoritem, formula in drugo niso neznane.
Anamarija vedno poudarja večno povezanost med
umetnostjo in znanostjo, še posebej matematiko.
Vezivo med tem konglomeratom je človekova
ustvarjalnost in to ne glede kakšno orodje
uporablja, da se izrazi. Že samo programiranje je
lahko neke vrste umetnost saj avtorji lahko do
istega rezultata pridejo po
različnih poteh. Za zaključek povzema besede
Milana Butine, da umetnost nagovarja bolj kot druge
stvari okrog nas, in da prezentna razstava, ki nas
nagovarja, fascinira, navduši in uroči, je umetnost.
Ob pogledu na
razstavljene slike smo opazili, da ni bilo nobenih
tračnic, vrvic, verižic, žebljičkov in drugih
dodatkov, ki žal običajno spremljajo razstavljene
slike. Kaj lahko poveste o temu?
Lasnik Galerije Bore Mitovski, ki se poleg
podjetništva ukvarja tudi s slikarstvom in kulturo,
je istočasno tudi inovator. Svojo galerijo je
opremil z najsodobnejšo tehnologijo in sicer
obešanje slik s pomočjo magnetov. Stene galerije so
oblečene v pločevino, na slike pa se pritrdi drobne
magnete in zadeva je urejena. Verjetno da je to prvi
primer v Sloveniji.
Pa še zadnje
vprašanje. Kakšni so načrti za naprej glede na to
zvrst umetnosti.
Najprej moramo zbrati odzive javnosti, trenutno pa
razpošiljamo materiale o naši razstavi na različne
institucije, ki bi lahko bile zainteresirane, da se
morebiti razstava postavi še kje drugje. Glede na
odzive se bomo seveda odločali za naprej in je sedaj
prezgodaj, da bi lahko karkoli napovedovali.
Hvala za vaše
odgovore.
|
|
 |
|
 |
|
|
|
| |
| |
|
|
|
| | |
